Presna hrana

Po obdobju razcveta predelane, industrijske in hitre prehrane je v zadnjih letih po vsem svetu opažati močan trend vračanja ljudi k bolj naravnemu in zdravemu načinu prehranjevanja. Najbolj opazno se povečuje število ljudi, ki prehajajo na vegetarijanski, veganski in presni način prehranjevanja. Dokazov o koristih za zdravje vsake od teh diet ne manjka, zato si danes poglejmo najbolj striktnega od njih, t.j. presnojedstvo.

Kaj je presnojedstvo?

Med presnojedce prištevamo ljudi, katerih prehrana je sestavljena iz najmanj 75% presne oz. surove hrane, najbolje organsko pridelane. Medtem ko eni prisegajo na 100% režim presnojedstva, pa drugi zaužijejo tudi nekaj kuhane hrane. Presna hrana je vsa tista hrana, ki med celotnim procesom priprave ni bila segreta nad 45°C. Presnojedstvo je namreč osnovano na dejstvu, da se pri obdelavi hrane nad to temperaturo uničijo encimi, ki so po besedah presnojedcev življenjska sila v hrani, saj pomagajo pri presnovi in absorpciji hranil. Zaradi tega nekateri presno hrano imenujejo tudi »živa hrana«. Če uživamo preveč kuhane hrane, mora naše telo ustvarjati velike količine encimov, kar s časom vodi do prebavnih težav, pomanjkanja hranil, pospešenega staranja in debelosti.

Kakšni so razlogi za presnojedstvo?

Razen ohranitve encimov v presni hrani pa obstajajo tudi drugi razlogi, zakaj se vedno več ljudi odloča za presnojedstvo:

  • Pri termični obdelavi hrane (predvsem cvrtju, peki in pripravi na žaru) prihaja do tvorbe prostih radikalov in heterocikličnih aminov, ki povzročajo staranje in številne bolezni, med drugimi demenco in raka. Kuhana hrana se prebavlja dlje časa kot presna; delno prebavljene maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati zamašijo naše arterije.
  • Kuhana hrana ima nižjo hranilno vrednost kot presna, saj se pri kuhanju uniči velik del esencialnih vitaminov, mineralov in drugih zdravilnih komponent hrane. Na primer, toplota močno zniža vsebnost protitumorne snovi sulforafana v brokoliju in cvetači ter nekatere vitamine v sadju in zelenjavi (vitamin C in folate).
  • Presna hrana vsebuje manj škodljivih trans maščobnih kislin, nasičenih maščob, natrija in sladkorja ter več koristnih sestavin: kalija, magnezija, folata, vlaknin, vitamina A in antioksidantov. Uživanje presne hrane niža količino holesterola in trigliceridov v krvi, zato se močno zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca, sladkorne bolezni in raka.
  • Večina presne hrane ima bazičen učinek na telo, zato se zmanjša verjetnost za razvoj številnih bolezni, ki so posledica zakisanosti telesa.
  • Ljudem, ki se odločijo za ta način prehranjevanja, se običajno hitro izboljšata splošno fizično zdravje in počutje. Poročajo o več energije, izboljšani prebavi, izgubi telesne teže, bolj čisti koži, izboljšanem imunskem sistemu in skrajšanem okrevanju po boleznih. Ker do teh koristi pride hitro po posvojitvi te prehrane, so priljubljene tudi krajše očiščevalne oz. shujševalne presne diete, ki običajno trajajo od 3 do 21 dni.
  • Po pripovedih presnojedcev lahko ta način prehranjevanja pozdravi naslednje bolezni: sladkorna bolezen, akne, migrene, bolečine v križu, vratu in sklepih, astma, povišan krvni pritisk, povišan holesterol, kolitis, okužba s Candido, artritis, hude alergije, depresija, anksioznost, spremembe razpoloženja, napenjanje, debelost, kronična utrujenost, rak, itd.
  • Energijska učinkovitost in zaščita okolja: S presnojedstvom privarčujemo energijo, ki bi jo porabili za kuhanje, poleg tega pa tudi zaščitimo okolje. Ker večina presnojedcev izbira predvsem organsko pridelano hrano, na ta način prispevajo k zaščiti okolja, saj je ta način kmetovanja veliko bolj trajnosten in prijazen do narave.
  • Prehrana, prijazna do živali: Čeprav nekateri presnojedci v prehrano vključujejo tudi presne živalske produkte (jajca, nepasterizirano mleko in sir, nekateri pa celo surovo meso in ribe), se večina odloča za vegansko različico te diete, torej brez vseh živalskih produktov (brez mesa, rib, jajc, mlečnih izdelkov, medu), kar prihrani marsikatero dragoceno živalsko življenje.

Kaj presnojedci jedo?

Glavne skupine živil, s katerimi se prehranjujejo presnojedci, so:

  • sadje
  • zelenjava
  • zelenje
  • kalčki
  • oreščki
  • žita
  • stročnice
  • semena
  • superhrana (morska trava, alge, presni kakav, jagode acai in goji, maca)

Pri kupovanju živil morajo biti vedno pozorni, da je jed presna. To velja predvsem za suho sadje in oreščke, ki so med postopki priprave (npr. pri sušenju) pogosto izpostavljeni previsoki temperaturi in zato ne spadajo med presna živila. Edino segrevanje hrane, ki je dovoljeno pri pripravi hrane, je segrevanje v dehidratorju. Dehidrator suši hrano s toplim zrakom, katerega temperatura nikoli ne preseže 45°C.

Dehidrator

Čeprav na prvi pogled izbira razpoložljivih jedi ni preveč velika in veliko ljudi misli, da presnojedci jedo samo sadje in zelenjavo, pa se da tudi iz teh sestavin pripraviti veliko raznolikih, okusnih in celo gurmanskih jedi. Tehnike, s katerimi pripravljajo svoje jedi, so:

  • sočenje (s sokovniki)
  • mešanje oz. sekljanje (z mešalniki – blenderji)
  • dehidriranje (z dehidratorji)
  • kaljenje in namakanje stročnic, semen, žitaric (v kalilniku, na kalilnem pladnju ali v kozarcu)
  • rezanje in sekljanje

V spodnji tabeli so predstavljene tehnike za pripravo različnih vrst presnih jedi in kritična ocena njihovih prednosti in slabosti.

Tehnika Priprava Oprema Prednosti Slabosti
Sočenje
  • zelenjavni sok
  • sadni sok
  • sok iz pšenične trave
  • mleko iz oreščkov
  • centrifugalni sokovnik
  • polžasti sokovnik
  • hitro
  • enostavno
  • drag sokovnik
  • dolgotrajno čiščenje sokovnika
Mešanje (sekljanje)
  • kašasti sokovi
  • juhe
  • omake
  • prelivi
  • sladoled
  • mešalnik (blender)
  • palični mešalnik
  • večnamenski gospodinjski aparati s funkcijo mešanja-sekljanja
  • hitro
  • enostavno
  • drag mešalnik
Dehidriranje
  • krekerji
  • kruh
  • piškoti
  • sladke ploščice
  • suho sadje
  • dehidrator
  • sonce
  • pečica
  • hitro
  • enostavno
  • drag dehidrator
  • dehidrator porabi veliko energije in zasede veliko prostora
Kaljenje, namakanje
  • kalčki stročnic (fižol, soja, leča, čičerika)
  • kalčki semen (kapusnice, redkev, repa, čebula, sončnica, bučno seme)
  • kalčki žitaric (pšenica, ječmen, rž, ajda, lan, sezam)
  • kalilnik
  • kalilni pladenj
  • kozarci za vlaganje
  • posode za namakanje
  • poceni
  • enostavno
  • dolgotrajno
  • vnaprejšnje načrtovanje
Rezanje, sekljanje
  • solate
  • zelenjava
  • sadje
  • rezanje sestavin pred mešanjem v mešalniku
  • nož
  • gospodinjski aparati
  • hitro
  • poceni
  • enostavno
  • neprimerno za velike količine

Poleg enostavnih solat, sadnih kup in (kašastih) sokov lahko z navedenimi postopki pripravimo tudi presne različice praktično vsake kuhane jedi: juhe, obložene kruhke, palačinke, testenine z omako, sarmo, lazanjo, pico, suši, piškote, pite, torte, itd. Bolj zapletene jedi so priljubljene predvsem pri začetnikih presnojedstva, saj tako potešijo željo po bolj intenzivnih okusih. Za njihovo pripravo je potrebnega nekoliko več časa in spretnosti, pri čemer pomagajo knjige s presnimi recepti in udeležba na presnih delavnicah ali tečajih, ki se vse pogosteje organizirajo tudi v Sloveniji. Ljudje, ki se že dalj časa prehranjujejo s presno hrano, običajno težijo k bolj enostavnim jedem brez dolgotrajne priprave. Zadovolji jih že enostavna solata, nekaj kosov sadja ali pa zeleni kašasti sok.

Na kaj moramo biti pozorni pri presnojedstvu?

Presnojedce najpogosteje skrbi, da s to hrano ne bodo zadovoljili hranilnih potreb, še posebej po vitaminu B12, železu, cinku in omega-3 maščobnih kislinah. Medtem ko lahko z raznovrstno hrano zadovoljimo večino prehranskih potreb, pa so včasih primerni tudi prehranski dodatki (npr. vitamina B12). Presnojedstvo je lahko neprimerno za ljudi s sladkorno boleznijo, znižanim krvnim sladkorjem in motnjami hranjenja, zato se morajo predhodno posvetovati z zdravnikom.

Ob začetku presnega prehranjevanja lahko pride do znakov razstrupljanja, npr. rahlega glavobola, slabosti, prebavnih motenj, izpuščajev in želje po kuhani hrani. Ti znaki so bolj izraziti pri ljudeh, ki so v svojo prejšnjo prehrano vključevali večje količine mesa, sladkorja in kofeina. Olajšamo jim s postopnim povečevanjem količine presne hrane – začnemo s 50%, nato pa delež po svojem občutku povečujemo. Željo po sladkem potešimo s suhim sadjem, zelo sladkim sadjem (npr. mangom) ali korenčkovem sokom; željo po slani hrani s paradižnikom ali sokom zelene; željo po mastni hrani pa z avokadom, kokosom, namočenimi oreščki ali presnim tahinijem (sezamova pasta). Pri prenizkem kaloričnem vnosu lahko pride do prevelike izgube telesne teže, zato je potrebno v prehrano vključiti več visoko kalorične hrane, npr. avokado, oreščke in semena.

Prehranski strokovnjaki svarijo, da je uživanje nekaterih vrst hrane v presni obliki nevarno. Priporočajo previdnost pri uživanju naslednjih surovih živil:

  • navadni fižol: vsebuje snov fitohemaglutinin, zato so fižolovi kalčki in surov fižol lahko strupeni
  • alfalfa kalčki: vsebujejo strupeni kanavanin
  • koščice marelice: vsebujejo amigdalin, iz katerega nastaja strupeni krvni strup cianid
  • pastinak: vsebuje nevarne furanoumarine
  • jajca: v surovih jajcih je prisoten avadin, ki je inhibitor vitamina B7; možna je tudi prisotnost nevarne bakterije Salmonella
  • meso: vsebuje škodljive bakterije, parazite in viruse
  • mleko: vsebuje bakterijo Mycobacteria bovis, ki povzroča nepljučno obliko tuberkuloze

One Comment

  1. Mr WordPress
    Feb 24, 2011 @ 12:20:56

    Hi, this is a comment.
    To delete a comment, just log in and view the post's comments. There you will have the option to edit or delete them.

    Reply

Leave a Reply

*